O BLEDU IN HOKEJU

BLED

Bled je mesto in središče občine Bled, hkrati je tudi naselje ob Blejskem jezeru, sodi med starejše in najlepše turistične kraje v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 504 m, sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo iz vasi Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli jezera, ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad, Straža, Kozarca, Osojnica in Ravnica). Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, Zagorice in Želeče pričele zraščati. Uradno je Bled pridobil status mesta leta 1960.

Leta 2004 je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času Ilirskih provinc je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku 20. stoletja je bil Blejski kot del Dravske banovine. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale (Arnold Rikli, dinastija Karađorđević, Tito, itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma. Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta, oziroma Celovec/Beljak-Trst. Leta 1906 je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak bohinjske železnice. Po prvi svetovni vojni se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku) itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta 1914 je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja terjal tudi naraščanje števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito.
Bled ima kar nekaj pomembnih zanimivosti, vsak Slovenec pa pozna vsaj dve in sicer:

Blejsko jezero

Jezero je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika. Dolgo je do 2120, široko do 1380 m, največja globina je 30,6 m, po izvoru je tektonsko. Bohinjski ledenik je naravno tektonsko udorino po zadnji würmski poledenitvi poglobil in ji dal današnjo obliko. Kotlino je zalila voda, ko se je led stopil. Večjih naravnih pritokov jezero nima, napaja ga le nekaj studencev. Termalni vrelci v severovzhodnem delu so zajeti v treh plavalnih bazenih – Grand hotela Toplice, hotelov Park in Golf. Slikovitost poudarja otok v zahodnem delu jezera.

Blejski otok

Eno od prvih stvari, ki jih opazimo na Blejskem jezeru je prav gotovo Blejski otok. Otok je kar dobro prekrit z zelenjem, ki skoraj zakriva otoške zgradbe; to so zvonik, cerkev, kaplanijo in proštijo ter malo puščavnico. O otoku obstaja veliko legend, eno je v svojem mojstrskem delu uporabil celo naš največji pesnik France Prešeren.

Legenda, ki jo je uporabil, pravi da je bilo na otoku svetišče staroslovanske boginje Žive, ki naj bi ga varovala Bogomila in Staroslav. Strokovnjaki so rekonstruirali arhitekturni razvoj otoške cerkve Marijinega vnebovzetja. V zgodnjem srednjem veku je bil na mestu današnje stavbe predkrščanski, verjetno staroslovanski kultni prostor. Na otoku so odkrili 124 grobov s skeleti iz 9. do 11. stoletja. V tem času pa so bili narejeni tudi temelji predromanske kapele. Verjetno gre pri tej stavbi za sled misijonarskega delovanja oglejskega patriarha Pavlina, sodobnika Karla Velikega. Prvi sledovi briksenških oblasti na otoku so temelji romanske kapele, na mestu predromanske. Triladijska bazilika, katere temelji so dobro vidni in ohranjeni, je bila najbrž zgrajena sredi 12. stoletja.

Športi na Bledu

Bled je primeren za opravljanje celo vrsto različnih športov. Med letne športe spadajo alpinizem – športno plezanje, balonarstvo, golf, jadranje s padalom in letalom, jahanje, jamarstvo, kolesarjenje, mini golf, odbojka na mivki, planinstvo, plavanje, poletno sankanje, potapljanje, pustolovski park, rafting, ribolov, soteskanje, sprehodi, tečaji preživetja, tenis, veslanje… Med zimske športe pa spadajo alpsko smučanje, turno smučanje, tek na smučeh in pa razni športi v Ledeni dvorani, kamor spada tudi hokej, ki je glavna aktivnost Blejskih vitezov.
Ledena dvorana Bled je ime hokejske dvorane na Bledu. Zgrajena je bila leta 1979, leta 2002 pa prenovljena in sprejme 5.000 gledalcev. Poleg ligaških hokejskih tekem je leta 1991 gostilo Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B, v letih 1993 in 1996 pa še Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine C. Od leta 1992 gosti tudi klubski hokejski turnir Poletna liga Rudi Hiti. Leta 2002 je gostila tudi šahovsko olimpijado, ob tem pa v dvorani občasno potekajo tudi glasbeni koncerti.
Hokej na ledu…
Hokej na ledu je moštveni zimski šport. Na ledu igrata dve moštvi s po šestimi igralci. Igra se 3×20 minut z možnostjo podaljška in kazenskih strelov ob neodločenem rezultatu. Zmaga moštvo, ki večkrat zabije plošček skozi nasprotnikova vrata.

ZGODOVINA HOKEJA

Hokej naj bi se razvil iz igre bandy, ki se je prvič pojavila v Angliji v 19. stoletju, ta pa iz igre ki so jo igrali severnoameriški indijanci. Nekaj podobnega so menda igrali v srednjem veku tudi v Holandiji, igra se je imenovala colver. Najverjetneje pa je na razvoj hokeja vplivalo še nekaj različic iger na ledu.
Po pravilih hokeja na ledu je bila prva tekma odigrana že 3. marca 1874, z leseno ploščico, leta 1908 pa so v Parizu ustanovili Mednarodno zvezo za hokej na ledu – IIHF (International ice hockey federation). Leta 1910 je bilo prvo prvenstvo Evrope v Švici, kjer je zmagala Anglija, leta 1924 je bilo v Chamonixu, v okviru zimskih olimpijskih iger, tudi prvo uradno svetovno prvenstvo, kjer je zmagala Kanada.

HOKEJ V SLOVENIJI

V Sloveniji se je hokej začel igrati leta 1928. Hokej po kanadskih pravilih pa so igrali samo v Ljubljani, pri SK Ilirija. Ker Ilirijani niso imeli nasprotnika, so si sami organizirali še en klub v Kamniku in z njim igrali 7. februarja 1932. To je bila prva uradna hokejska tekma v Sloveniji in tu se začne slovenska hokejska zgodovina. Zmagali so Ilirjani z rezultatom 15:1, pri čemer so Kamničani edini gol dosegli z glavo, kar takrat še ni bilo proti pravilom. Tekma je bila pripravljalnega značaja za premiero pred domačim občinstvom. Ker SK Ilirija ni našel v Jugoslaviji nobenega enakovrednega nasprotnika, je organiziral tekmo s hokejskim klubom KAC iz Celovca, s katerim se je pomeril 21. februarja 1932 v Ljubljani pred 1000 gledalci in izgubil s 12:1. Tekma je bila tudi prva mednarodna hokejska tekma v takratni Jugoslaviji.
Med redkimi domačimi prireditvami tega časa je najbolj omembe vreden hokejski turnir na blejskem jezeru pred hotelom Toplice leta 1934, kjer so poleg Ilirije igrali še WEV z Dunaja, VSV iz Beljaka in FTC iz Budimpešte in promocijska tekma istega leta v Mariboru, kjer se je Ilirija pomerila z graškim klubom Kastner&Ohler.
Leta 1937 je bila ustanovljena Jugoslovanska Zveza za drsanje in hokej na ledu. Ilirija je v letih 1937 in 1938 po sklepu Zveze osvojila naslov državnega prvaka brez ene same tekme, ker v Jugoslaviji ni imela pravega nasprotnika. Prvo uradno državno prvenstvo v Jugoslaviji je bilo 9. januarja 1939 v Zagrebu. Igral se je turnir, na katerem so zmagali igralci Ilirije (nastopila so še 3 moštva iz Zagreba), podobno je bilo leto dni kasneje prav tako v Zagrebu in 1941 v Ljubljani.

REPREZENTANCA SLOVENIJE

Leta 1939 je Ilirija nastopila kot državna (Jugoslovanska) reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Zürichu, kjer je zasedla predzadnje, 13. mesto. Svojo prvo mednarodno zmago je Jugoslavija dosegla isto leta na turnirju v Bukarešti, kjer je premagala Nizozemsko s 4:2.
Leta 1968 je reprezentanca Jugoslavije (večinoma hokejisti Jesenic in Olimpije) osvojila 1. mesto v skupini B (9. na svetu), vendar se zaradi zmanjšanja skupine A, v to ni uvrstila. Zopet so 9. mesto osvojili l. 1973 na SP skupine B, l. 1974 pa so bili na SP skupine B v Ljubljani 2.(oz. 8. na svetu), za reprezentanco ZDA. Kasneje so sledile stalne selitve med skupinama B in C in leta 1991 Slovenci zadnjič nastopijo pod zastavo Jugoslavije. Za Jugoslovansko reprezentanco je nastopilo skupno 144 slovenskih hokejistov (67,7%) od skupaj 213.
Slovenska reprezentanca je svoje nastope kot samostojna država začela leta 1992 v kvalifikacijah za skupino C, kjer je ostala kar nekaj let, saj je ta skupina zaradi nastopa številnih reprezentanc s področja nekdanje Sovjetske zveze izredno močna. Leta 1997 se je uvrstila v skupino B, in se leta 2001, z zmago na SP Divizije I (skupina B) v Ljubljani, uvrstila na SP skupine A. V elitni diviziji je Slovenija ostala 2 leti, na svetovnem prvenstvu 2003 pa je osvojila 15. mesto in izpadla. Že leto zatem si je z zmago v diviziji I ponovno priborila nastop med elito. Na SP 2005 v Avstriji je uspela ostati v skupini, prihodnje leto pa je spet izpadla iz elitne divizije. Po svetovnem prvenstvu 2007 v Ljubljani je Slovenija osvojila prvo mesto v svoji skupini in se spet uvrstila v elitno divizijo ter je leta 2008 sodelovala na svetovnem prvenstvu v Kanadi in tudi tokrat izpadla iz elitne divizije.